S tabo delim mojo izkušnjo. Čisto svežo. Morda se ti že dogaja kaj podobnega (ali se ti v okolju, kjer se zadržuješ več časa ali samo občasno). Lagala bi ti, če bi ti rekla, da se mi kljub intenzivnemu vsakodnevnemu ukvarjanju s sabo in svojo notranjostjo ne dogaja nič neprijetnega – da me kaj ne razjezi, da ne bi koga kam kdaj poslala, da mi ne gre na živce…Tega ti nikdar ne obljubim tudi na mojih srečanjh ne. Povem pa ti, da obstajajo tehnike, s katerimi si lahko HITRO pomagaš, da se počutiš v redu in se pomiriš. Da te tesnoba ne drži dlje časa.

Včasih si ne bi upala govoriti o tem, razlagati in priznati, da me je nekaj razjezilo, iztirilo; Ker sem »morala biti pridna« in me je skrbelo, kaj bodo rekli drugi in kaj lahko izgubim, če pokažem svojo temno plat.

Kaj pa je razlika, če se primerjam za nazaj? Razlika je to, da imam znanje in orodja, ki me ZELO HITRO spravijo iz občutka nelagodja, neprijetnosti in krivde.  Hitro me vrnejo nazaj k meni, v moj center.

Obiskujem eno izobraževanje, kjer so v skupini določene moteče osebe – če samo izpostavim tehnično delovanje in izvajanje šolanja; Veliko krat se postavijo v vlogo učiteljice, kar NI njihova vloga. Pametujeujejo, svetujejo. Kot da se ne bi prišli izobražavati, ampak dokazovati svoj prav. Nepripravljenost za učenje. Seveda se tudi sama z marsičem ne strinjam – imam svoje poglede in prepričanja. Kar je uporabnega zame vzamem, kar ni ne vzamem. In nenehno upadnje učitelju »s tem se jaz ne strinjam« nikakor ni primerno. Kdo se je prišel učiti in kdo uči…Ko ni čas za debate in vprašanja je čas, da slediš če se strinjaš ali ne.

 Zadnji dan sem ugotovila, da nisem edina, ki mislim tako…Kar je bila moja pomoč in je samo spodbudilo, da sem se postavila za svojo vrednost.

Veliko delamo po skupinah, kjer je prijetno in poučno. In kako je zanimivo, kako ti eni ljudje pomagajo rasti, te spodbujajo in ljubeče podpirajo in ko si v taki skupini si lahko to, kar si – kanal ljubezni se odpre in energija steče. Ko se ne vtikajo vate in v tvoj prostor ampak ti pustijo, da si ti ti in ti zaupajo. Razumejo, da se učiš – kot oni.

Izkušnja dela v eni skupini pa ni bila tako prijetna – večkrat: medtem, ko sem se učila in vadila speljati določeno vajo, ki nam jo je dala učiteljica se je moja partnerka v skupini do mene obnašala zelo nespoštljivo – zelo se je upirala. Ni poslušala mojih vprašanj, ni sledila, poganjala je svoje, dopovedovala,…videlo se je, da ji gre zelo na živce, da je v vaji z mano…Bilo mi je zelo neprijetno. Ker sem imela dovolj, sem ji svoje povedala – in nikakor ne na ljubeč in nežen način – no, vsekakor sem se ustavila, ker bi lahko bila še bolj »groba«. Povzdignila sem glas. Imelo me je imelo, da bi ji rekla še kakšno pikro, a je bil čas, da se ustavim.

Pri sebi sem spoznala, da bi lahko izbrala nežnejši oz. drugačen način, s katerim bi povedala to kar sem želela in s tem bi dosegla drug izid. Ugotovila sem, kako bi lahko izbrala drug način, da bi povedala isto – drugače vsebine tega, kar sem povedala nikakor ne bi spreminjala!! Še enkrat bi ji povedala isto, samo na drugačen način (način je KLJUČEN – od njega je odvisen izid). Pomembno je bilo, da ji to povem. Ker včasih, če smo tiho ne dosežemo spremembe. In sploh, kadar gre za nas, naše žviljenje je včasih potrebno “zaropotati.” To je bil način, ki je bil iz obsodbe in ne ljubezni – nasproti temu, kam grem. Če prepoznaš že to, prepoznaš OGROMNO.

Kar je pomembno meni in kjer vidim, da sem v življenju napredovala je to, da se kljub temu, da nisem reagirala po svojih pričakovanjih NISEM OBSOJALA, KRIVILA IN KRITIZIRALA. Kljub načinu, ki sem ga izbrala sem ohranila spoštovanje in ljubezen do sebe.Odpustila sem si še preden sem izbrala ta način: če bi znala odreagirati drugače, bi. Tako pa nisem – zakaj bi se še potem obsojala? To ne pomeni, da se ne želim izboljšati. Medtem ko sem želim izboljšati pa se ne obsojam in kritiziram, KER ŠE NISEM BOLJŠA. In kritika sebe, ker sem ravnala tako mi ne bi omogočila napredovanja. Kritika VEDNO poslabša situacijo in NIKDAR ne prinese pozitivnega izida. Ko se kritiziramo, spremembe niso nikdar pozitivne. Kot če bi otroku, ki se uči hoditi vsakič za vsak padec, medtem ko še pač ne zna hoditi govorili in ga kritizirali “kako še ne znaš…kako si smotan…čuden…”bi ga morda celo pretepli, mu dali alkohol ali mu dali, da poje vse, kar ima pri roki, da se potolaži ker mu ne uspeva…”; Ker namreč sami do sebe smo taki –  ZELO KRITIČNI, ko nekaj naredimo narobe. S sabo ne ravnamo kot z nekom, ki ga ljubimo (kot otroka, kjer ga z veliko mero ljubezni in potrpljenja podpiramo pri tem da shodi – in ko shodi skoraj da ne, priredimo zabavo, ga objemamamo, hvalimo…). A ne bi bilo lepo, če bi tudi s sabo ravnali tako ljubeče, ko nismo takšni, kot smo pričakovali? To se učimo tukaj. Da ne glede na vse ohranimo LJUBEČ ODNOS S SABO. Seveda se je potrebno tega naučiti.

Kljub temu, da nisem izbrala drugačnega načina SEM SE POČUTILA LJUBLJENO. In to je moj uspeh!! Nisem si sodila, se pomanjševala in kritizirala. To pomeni, da se obravnavaš z Ljubeznijo. To je ljubezen do sebe. Ker bi se včasih obsojala, krivila…

In še je bilo tega: zadnji dan sem začutila MOOOOOOČNO izčrpanost. Vedno, ko se zjutraj zbudim imam veliko energije. Tudi če delam ZELO veliko sem na koncu dneva utrujena – PRIJETNO utrujena. Na tem druženju sem zadnji dan eno uro po druženju zjutraj zaznala TOTAAAAAAALNO IZČRPANOST. Nekaj, kar pomeni da je čas, da se ZAŠČITIM. Da nekaj naredim. Med druženjem sem si vzela 10 min. pauze, zapustila sem prostor – naredila meditacijo povezave s telesom, s svojo notranjostjo in ugotovila sem, da je čas, da grem domov. Stara Jasmina bi požirala, in vztrajala…nova Jasmina pa je zaznala, da se bo umaknila zato, ker se ima rada. Da se umakne iz volčjega brloga. In tako sem mirne volje zapustila dogodek. Ko sem prišla ven iz stavbe sem se počutila kot bi letela. Energija se je V TRENUTKU vrnila, bila sem ponovno JASNA in BUDNA. Tako sem ugotovila razliko med UMIKOM in BEGOM.Če bi bežala, bi občutila krivdo in bi se počutila »ubogo.«, brez energije. Bila bi še bolj na tleh. Ker sem se umaknila z Ljubeznijo do sebe sem dobila MOČ, energijo in NEVERJETNA IZČRPANOST (po 8 ur spanja je ne bi smelo biti po 2 urah budnosti) je v trenutku izginila. Tako lahko hitro prepoznaš, KDO ali KAJ te izčrpava. Vem, da znaš to zaznati. Kako si ob enih ljudeh izžet, kako si ob enih poln. Seveda – mi smo tisti, ki DOVOLIMO, da nas nekaj izčrpa. Ampak dokler NE ZNAMO drugače, je bolje, da vadimo, se umaknemo ali karkoli…

Ugotovila sem, da NE MOREM NIKDAR IZGUBITI NIKDAR NIČ, razen sebe!! Lahko me vržejo ven, lahko me odpustijo, lahko me izselijo, ne vem, karkoli še obstaja…Ampak mene mi nihče ne more vzeti. Ker sem jaz ZADNJE, KAR BI ŽELELA IZGUBITI je včasih potreben odhod. Včasih se moraš umakniti, da se lahko najdeš in vrneš (ali pa se ne vrneš več)  Če lahko izgubim diplomo, POTRDITEV in svoj EGO – PONOS…PA NAJ KAR GRE…Nekdo bi rekel, da če greš si SLABIČ (seveda je to LE NJEGOVO PREPRIČANJE, kateremu mu ne rabiš verjeti – spomnim te, DA IMAŠ MOČ IN SE TI ODLOČAŠ, KAJ BOŠ VERJELA; nekdo bi rekel ravno obratno, da je za odhod potreben POGUM. Kaj pa verjameš o ODHODU TI, je tvoja resnica. Odvisno iz kje se umaknše: IZ LJUBEZNI ali iz STRAHU. Če se iz LJUBEZNI, se umakneš iz POGUMA; Če bežiš, se iz strahu. Včasih bi občutila krivdo, da nisem izpadla lepa, fina in prijazna in bi bila tiho kot miška, samo da bi izpadla lepo. Kako je super, ko si dovoliš biti izven svojih (starih) okvirjev. 

Drugi dan izobraževanja sem se počutila zelo lepo in izpolnjeno. Joooooooj!! Ko bi vedela moja učiteljica in vsi tečajniki, koliko vaj, afirmacij in meditacij sem naredila med izobraževanjem!! Koliko orodij sem uporabila, da sem lahko funkcionirala IZ MIRNOSTI po teh neprijetnih situacijah. In zdaj jih nekaj delim s tabo. Tudi osebi, ki me je “iztirila” sem tisti dogodek odpustila; pošiljala sem ji veliko ljubezni, delala vaje odpuščanja in razumevanja, predstavljala sem si jo kot otroka in ji dajala potrditev (na koncu koncev sem v resnici to potrebovala jaz) in vesolje me je takoj preizkusilo. Pri eni izmed vaj sva ili ponovno skupaj. Do nje nisem občutila nobene zamere več.

Pripravila sem ti 3 SOS vaje zate, ko se počutiš neprijetno (če se lahko umakneš in umik zate ne predstavlja tvoje prioritete kot tudi, če smatraš, da bodo posledice odhoda zate v tem trenutku nesprejemljive oz. še nisi pripravljena sprejeti posledic odhoda. Vaje lahko izvajaš v obeh primerih :

1. »KOTIČKE GOR«: ko ti je nekje neprijetno, v situaciji, ob osebi, v skupini, družbi…kjerkoli…nežno privzdigni ustne kotičke NAVZGOR. Enostavno….nežno se SMEHLJAJ!!! »Fake it till you make it,« NA SILO, dokler ne osvojiš te ENERGIJE privzdignjenih kotičkov. Vaja je FANTASTIČNA, če je pred tabo stranka, ki ima slab dan. Privzdigni ustne kotičke navzgor. Tako preprečiš, da te prične notranjost potiskati oz. vlečti navzdol oz. se zapletaš v svoje negativnosti. USTNI KOTIČKI SO NAJPOMEMBNJEŠI del tvojega telesa, ker dvigajo in pomikajo energijo znotraj tebe. NE MOREŠ BITI jezna ali obsojati, ko si v rahlem nasmešku (za nekatere se bo sicer zdelo, da se posmehuješ, nekaj skrivaš, ampak večina se ne ukvarja s tem, ker so v svojem »filmu«…); Če ti veš za kaj gre se ne sekiraj zato, kar si mislijo ostali. TI SI VAŽNA in delaš to zase, da bo tebi prijetnejše. Imaš VELIKO možnost, da se odnos te osebe do tebe spremeni ali se oseba umakne, ker ne zdrži v tvoji energiji. Osebe, ki so zelo jezne, trde, ki se ne želijo in se težko premaknejo ne bodo zdržale s tabo v tej energiji – se bodo umaknile. Včasih svetloba, ljubezen in prijaznost marsikoga motijo in ne zdržijo s tako osebo. Ne še. Ta vaja ti bo dala moč, da greš v naslednjo vajo.

2. »POGLEJ SKOZI«: poskusi zaznati osebo, ki te moti, kot da gledaš skozi njo: vidiš jo, kako izginja. Tako boš ugotovila, da je samo iluzija tvojega uma. Ugotovila boš tudi, da ni to kar misliš, da je. Videla jo boš, da je onkraj tvojih sodb o njej in da so to samo njene nalepke. Da so to njene meglice, ki zakrivajo njeno resnično naravo in da sta v bistvu obe ljubeče bitje univerzuma. Če ti je to pretežko in se ne znaš povezati s to vajo, se usmeri na to osebo (ni je treba gledati v oči, samo spomni se nanjo) in ji po tiho v svoji notranjosti povej: »Odpuščam ti, ker nisi taka, kot bi si želela jaz. Odpuščam ti in te osvobajam.« To bo zmehčalo tvoj odnos do nje, da boš lažje sledila sestanku, izobraževanju ali pri delu – tudi, če bo ona še naprej takšna, kot je. Tudi sama sem po konfliktu s to osebo drug dan z lahkoto bila v eni vaji in me zamera od prejšnjega dne ni več držala.

(Če ne bi sama tega počela na tem izobraževanju, bi že na prvem srečanju po pol ure odšla; težko je delati v skupini, kjer se misli, da vsak vsakega pozna in točno ve kaj je zanj najboljše in je zelo pameten svetovalec; kjer se meša pojme nevtralnega izobraževanja močno z zasebnostjo + tega, da si čuden, če ne nečesa pač ne želiš početi ali deliti pred skupino;).

3. “POZDRAV SRCU” (sama za trenutek zaprem oči če je treba); Pozornost daš v srce in zaznaš svojo vrednost. Čuti, da si onkraj tega dogajanja in da NIČ in NIHČE ne more omajati TVOJE NEPRECENLJIVE VREDNOSTI IN TEGA, DA SI LJUBEČE BITJE UNIVERZUMA.

Ko obvladaš in to postaneš oz. si toliko v SVOJEM CENTRU, da vaja več ni potrebna, je ne potrebuješ več. Ampak DOKLER NISI, pač vadiš!! Včasih sem v centru, včasih ne. Ko nisem, se želim vrniti nazaj na svojo pot in tako uporabim vaje, ki me nanjo vodijo.

Zdaj vidiš kako za vaje NI POTREBEN DODATEN ČAS in kako jih sama koristim kar takoj, ko je priložnost. Saj življenje nam da situacije samo, da lahko treniramo Predstavljaj si, da je samo učna ura in trening življenja. Ko je priložnost boleča SI EDINO TI TISTA, ki si lahko daš LJUBEZEN IN REŠITEV. Lahko, da te bo nekdo podprl nekdo pa ne! Tako si vedno odvisna od drugih!!! Če pa si znaš to dati sama pa ne potrebuješ nikogar, ki ti bo dajal karkoli.

In tako jaz vadim…in si pomagam sama. In pomaga. Vzamem vajo in jo naredim. Na koncu nimaš kaj izgubiti! Če pa že izgubiš, pa je že bilo potrebno da gre. Slej ko prej bi šlo. Meni najpomembnješe in potrditev: kljub temu, da nisem bila taka kot sem si želela in kljub temu, da so bili drugi drugačni kot sem si želela in situacije neugode…se niti ZA MALO ČASA NISEM PRENEHALA IMETI RADA IN VIDELA SEM SE, KOT NADRAGOCENEJŠE DARILO. Tudi njih sem blagoslavljala z Ljubeznijo. To mi »je dala« Louise Hay oz. njene usmeritve. Vem, da bodo odnosi kdaj neprijetni in situacije čudne…ampak ljubezen do sebe ostaja in je moja močna podlaga. Včasih bi si ZELO ŠKODILA: se kritizirala, obsojala in uničevala. Zdaj pa nič več. <3

Vesela sem, ker se skupaj učiva, kako se imeti rada <3 Hvala, ker rasteš in se ozaveščaš <3