Spreminjanje. Vse se spreminja in vse je v spreminjanju.
Ta trenutek je nov in svež. Je poseben trenutek, ki nikdar več ne bo tak, kot je v tem trenutku.

In čas je niz trenutkov, ki ustvarjajo to, čemur pravimo Življenje. Življenje je torej niz trenutkov, ki se vedno znova spreminjajo. Če se ne bi spreminjali, ne bi napredovali.

Narava se spreminja. V tem trenutku. Sedaj je v fazi, da spusti, odvrže staro. In to naredi vsako leto, brez slabe vesti. Narava ve: če želi, da zraste novo, mora odvreči staro.
Predstavljaj si, da je posoda polna; ali da je kozarec poln čisto do vrha. Kam boš še nalila?

In mi smo narava. Smo iz nje. Izhajamo iz narave. Samo opazuj naravo in poglej, kako se spreminja, kako se gradi. Če vibriramo v skladu z njo, smo podprti. Če gremo kontra njen, se izčrpavamo. To je tako, kot bi plavali proti toku. Koliko moči je potrebne in koliko se je hkrati izgubi, če plavamo proti toku. To pomeni: stran od sebe. Da uživamo hrano, ki nas ne podpira, da mislimo o sebi negativne misli, da si nikdar NE VZAMEMO ČASA ZASE (vedno so najprej na vrsti drugi…) – tukaj opažam, da imamo ženske več težav kot moški; da zatiramo našo ustvarjalnost in želje ter se ne poslušamo…In še na mnogo načinov plavamo “proti toku.”

In vsi se spreminjamo. Izkušnje nas spreminjajo. Lekcije nas spreminjajo. Veliko je takšnih, ki si jih nismo želele in so bile zelo boleče. Čisto vsaka izmed nas ima boleče izkušnje razočaranja, ponižanja, prizadetosti…nekatere ste celo zbolele. In bilo je težko. Mogoče je težko še vedno.

Ampak če pogledaš nazaj…ko je pretekel nek določen čas…kako so te te izkušnje, lekcije spremenile? Koliko si spoznala o sebi, odnosih in svetu? Kako si v bistvu napredovala in se odločila, da nekaterih stvari več ne boš ponavljala?

Zdaj imaš izkušnje in ti tudi ni več potrebno izbrati isto, ker točno veš, kaj ti to prinese.

In si se spremenila. Zelo! Tudi tvoj partner se je spremenil. Vsako jutro, ko se zbudita, se nova. Sta spremenjena. Vsako jutro se lahko zaveš, da spiš poleg čisto novega človeka. Ni več tak, kot je bil včeraj. Ni več tak, kot pred enim letom. Kaj šele takrat, ko sta se spoznala. Vidva nista več taka, kot takrat, ko sta se spoznala. Drugačna sta.
In tako je prav in ne more biti drugače.
Kako bi napredovali, tudi kot civilizacija, če bi še vedno bili taki kot najstniki?

Seveda včasih izgleda, da se nismo spremenili, da smo še vedno isti, kot otroci – seveda tudi smo, sploh če se ne ukvarjamo s sabo, saj so bila prepričanja o sebi in svetu oblikovana v zgodnjem otroštvu in še zdaj delujemo iz njih…pa vendar se spreminjamo.

In narava nam želi to pokazati, dati vzgled. Kako samozavestno vsako leto drevje odvrže svoje liste, da bo spomladi zrastlo novo. Posadimo nova semena in z malo pozornosti bodo zrastla v čudovite rastline.

Tudi za nas je čas, da odvržemo staro. Vso težo, ki jo nosimo in tisto, ki tudi ni naša.
Čas je, da dovolimo preteklosti da gre in danes ustvarjamo ljubeče novo prihodnost.
Preteklost obstaja samo v našem umu.

Dovoli si samo misel, da si pripravljena, da se osvobodiš preteklosti;
Razširi roke in povej: “Pripravljena sem se naučiti, kako se osvoboditi preteklosti in odpustiti vsem, ki so me prizadeli. Vključno z mano.”

Tako daš univerzumu zeleno luč, da si pripravljena, da se to zares zgodi in pomagano ti bo, da to ureničiš. Pokazana ti bo pot, kako to dosežeš. Bodi pripravljena in ti bo pokazano. Že pripravljenost in zgornji stavek MOČNO pomikata energijo.