ZAUPAŠ ŽIVLJENJU?

Najprej zgodbica:

Kralj, kateri ni verjel v Božjo dobroto je imel sužnja, ki mu je v vseh neprijetnih okoliščinah rekel:

»Kralj moj, ne bodite boječi, Vse kar stori Bog je popolno. On se ne moti!«

Nekega dne sta odšla skupaj na lov. V času lovljenja je divja zver napadla kralja. Njegovemu sužnju je uspelo žival pokončati, a ni obvaroval njegovega veličanstva pred izgubo prsta.

Kralj je bil jezen in brez kančka hvaležnosti, da mu je njegov suženj rešil življenje. Nato ga kralj vpraša: »A tako je Bog dober? Če bi bil tako dober, me zver ne bi napadla in ne bi ostal brez prsta«.

Suženj mu odgovori: »Dragi moj kralj, kljub vsemu vam lahko samo rečem, da je Bog dober in on točno ve, zakaj se je to zgodilo. Vse kar Bog počne je popolno, dovršeno. On se nikdar ne zmoti«.

Kralju ta odgovor ni bil niti najmanj všeč,  bil je jezen in se odločil, da njegovega sužnja zapre v najtemačnejši zapor, samico.

Po dobrem mesecu se kralj ponovno odpravi na lov, tokrat sam, kjer ga ugrabijo divjaki, ki so od nekdaj ritualno žrtvovali ljudi.

Za žrtvovanje je vse pripravljeno, oltar postavljen. Kmalu ugotovijo, da je kralj, njihova žrtev, brez prsta. V skladu z njihovimi običaji lahko žrtvujejo najvišjim božanstvom samo zdravo in celo osebo z vsemi deli telesa. Ker kralj ne ustreza njihovim standardom ga osvobodijo.

Po prihodu nazaj v palačo kralj naroči, da iz zapora osvobodijo njegovega sužnja. Kralj mu ljubeče poda roko in mu reče: »Bog je bil res dober z mano. Skoraj bi me ubili, ampak so me zaradi prsta, ki ga nimam, osvobodili. Ampak nekaj me zanima: če je Bog tako dober, zakaj je meni dopustil, da te dam v zapor«?

Suženj odgovori: » Dragi kralj. Če bi bil jaz svoboden, bi sigurno šel s tabo na lov, ujeli bi tudi mene in sigurno žrtvovali mene, ker jaz nisem brez prsta.

Zapomni si: vse kar počne Bog je popolno. Bog se ne moti. Dal ti je, da me daš v zapor, da nebi odšel s tabo na lov«.

 

 

Ti je všeč? Meni je zelo. Razumeš sporočilo? Razmisli. Razmisli, koliko se v življenju prepustiš in mu zaupaš. Veš, da je vse tako, kot mora biti? Da je ta trenutek posledica prejšnjega? Da seješ to, kar si požel? Vsaka oblika energije, ki jo damo od sebe se nam vrne nazaj. Kar daš, to dobiš. Vprašaj se: kaj želiš dobivati? Začni tako, da pričneš DAJATI to, kar si želiš dobiti. Če želiš ljubezen, jo deli. Če želiš dobroto, dajaj dobroto. Če želim:………..dopolni.

 

Zaupanje je povezano z zemeljsko energijo, z energijo vranice v našem telesu. Če ne zaupaš se lahko tvoje težave kažejo s težavami z vranico, trebušno slinavko ali želodcem. Če si pogosto slabe volje, preveč premlevaš, tuhtaš, razmišljaš o stvareh, na katere nimaš vpliva – vse to izčrpava tvojo zemeljsko energijo.

Če zaužiješ premalo hrane in hrano obsesivno izbiraš imaš najbrž podzavestno občutenje, da življenje ne skrbi dobro zate. To lahko predstavlja napor, izmučenost in nenehno borbo. Prekomerno uživanje hrane, čeprav lakota ni prisotna kaže na preveč energije v želodcu. To lahko vodi v slabo cirkulacijo (mrzle noge in roke), v slabokrvnost, težave s spolnimi organi (pogosta vaginalna vnetja)…

 

Razmisli…in bodi lepo…

Jasmina